Commons:Avtorske pravice po ozemlju/Slovenija

Avtorskopravna pravila: Slovenija Bližnjica: COM:SLOVENIJA
Trajanje
Standardno	Za časa življenja + 70 let
Anonimno	Objava + 70 let
Drugo
Svoboda panorame	No
Roki trajajo do konca leta	Da
Licenčne oznake v Zbirki	{{PD-Slovenia}} {{PD-Slovenia-exempt}}
Pogodbe
Bernska konvencija	17. junij 1930 (prevzeto po Jugoslaviji)
Članica STO	30. julij 1995
Datum obnove URAA‌*	1. januar 1996
Pogodba WIPO	6. marec 2002
*‌ Delo je v ZDA običajno varovano, če je tovrstno delo upravičeno do avtorskopravnega varstva v ZDA, objavljeno po 31. decembru 1928 in na dan URAA varovano v državi izvora.

Ta stran podaja pregled avtorskega prava Slovenije z vidika nalaganja del v Wikimedijino zbirko. Upoštevajte, da mora biti katero koli delo, ki izvira iz Slovenije, v javni domeni ali na voljo pod prosto licenco tako v Sloveniji kot tudi v Združenih državah Amerike, preden ga je mogoče naložiti v Wikimedijino zbirko. V primeru dvoma o avtorskopravnem stanju dela iz Slovenije glejte za pojasnilo ustrezno zakonodajo.

Ozadje

Slovenija je bila do oktobra 1918 del Avstro-Ogrske, nato pa je postala del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta je leta 1929 postala Kraljevina Jugoslavija in leta 1945 Republika Jugoslavija. Slovenija je postala neodvisna junija 1991.

Slovenija je kot naslednica nekdanje Jugoslavije članica Bernske konvencije od 17. junija 1930, kar je bilo znova potrjeno 12. junija 1996. 30. julija 1995 je bila sprejeta v Svetovno trgovinsko organiziacijo, od 6. marca 2002 pa zanjo velja tudi Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) o avtorski pravici.

V okviru Jugoslavije je za slovenska dela veljal jugoslovanski Zakon o avtorski pravici iz leta 1978. Tega je nadomestil Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, sprejet 30. marca 1995. Slovenski Urad za intelektualno lastnino šteje za začetek veljavnosti angleške različice zakona 13. januar 2007. Uradno prečiščeno besedilo zakona v slovenščini je prišlo v veljavo z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije leta 2007.

Leta 2018 je Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO), agencija Združenih narodov, Zakon o avtorski sorodnih pravicah (s spremembami in dopolnitvami do 22. oktobra 2016) sprejela kot temeljni slovenski zakon o intelektualnih pravicah. WIPO v svoji podatkovni zbirki WIPO Lex navaja neuradno prečiščeno besedilo št. 12 tega zakona v slovenskem jeziku. To je najnovejša različica Zakona o avtorski in sorodnih pravicah z dne 30. marca 1995.

Relevaten zakon je tudi Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih iz leta 2006.

Splošna pravila

• V Sloveniji so v javni domeni dela avtorjev, ki so umrli pred več kot 70 leti (1953 ali prej). Dela avtorjev, ki so umrli pozneje (1954 ali pozneje), so avtorsko zavarovana.
• Izjema velja za fotografska in podobno ustvarjena dela ter dela uporabne umetnosti, ki se štejejo za prosta, če so bila objavljena pred 1. januarjem 1970. Avtorska pravica na teh delih je po jugoslovanskem Zakonu o avtorskih pravicah iz leta 1978 trajala 25 let. To vključuje tudi statične slike videoposnetkov, če so bile objavljene pred letom 1970.
• Pravica objave avtorskega dela velja za vsa dela, ki so bila prvič objavljena 29. aprila 1995 ali pozneje, tudi če so avtorske pravice že potekle. Traja 25 let, šteto od 1. januarja leta, ki sledi letu objave.
• All the durations are calculated from 1 January of the year following the year of their initial event.^{[12/2016 Art.673]}

Prečiščeni Zakon o avtorski in sorodnih pravicah iz leta 2016 določa naslednje:

• Avtorske pravice trajajo za življenja avtorja in še 70 let po njegovi smrti, razen če je določeno drugače.^{[12/2016 Art.59]}
• V primeru več avtorjev traja avtorska pravica še 70 let po smrti avtorja, ki je umrl zadnji.^{[12/2016 Art.60(1)]}
• Varstvo glasbenih del z besedilom preteče 70 let po smrti avtorja glasbe ali avtorja besedila, upoštevano za zadnjega živečega od obeh, ne glede na to, ali je naveden kot soavtor.^{[12/2016 Art.60(2)]}
• Avtorske pravice na anonimnih in psevdonimnih delih trajajo še 70 let po zakonitem razkritju dela.^{[12/2016 Art.61(1)]} Če psevdonim ne pušča dvoma o tem, kdo je avtor, ali če avtor v tem 70-letnem obdobju razkrije svojo istovetnost, traja varstvo za časa življenja avtorja in še 70 let po tem.^{[12/2016 Art.61(2)]}
• Avtorske pravice na kolektivnih delih trajajo še 70 let po zakonitem razkritju dela.^{[12/2016 Art.62]} Vključitev posameznega dela v kolektivno delo ne vpliva na pravico avtorja tega posameznega dela na njegovem delu.^{[12/2016 Art.8]}
• Če trajanje ne teče od smrti avtorja ali avtorjev in delo ni bilo zakonito razkrito v 70 letih od nastanka, se avtorskopravno varstvo konča s pretekom tega roka.^{[12/2016 Art.63]}

Copyright in the United States:

• The URAA date of 1 January 1996 applies. This means that works that were not in the public domain in Slovenia on 1 January 1996 are still copyrighted in the United States and thus not free for the purposes and scope of Commons.
• An exception has been adopted for files uploaded before 1 March 2012, which may be hosted on Commons and tagged with {{Not-PD-US-URAA}}.

Trajanje sorodnih pravic

• Sorodne pravice začnejo teči z dnem dogodka:

• v primeru izvajanj veljajo 50 let po izvajanju ali v primeru zakonitega razkritja 50 let po prvi objavi;

• pravice izvajalcev so pretekle za izvajanja pred 29. aprilom 1990;

• V primeru zvočnih posnetkov trajajo pravice 60 let od nastanka posnetka ali v primeru zakonitega razkritja 50 let po začetni objavi;

• pravice producentov zvočnih posnetkov so pretekle za posnetke izpred 1. januarja 1975;

• v primeru neobjavljenih prostih del 25 let po datumu zakonite objave (pravica objave);

• to velja samo za dela, ki so bila prvič objavljena 29. aprila 1995 ali pozneje.

• v primeru kritične ali znanstvene objave prostega dela 30 let, šteto od dne prve zakonite objave;
• v primeru kontinuiranih del se rok trajanja avtorskopravnega varstva individualno šteje za posamezne sestavne dele;
• v primeru zbirk nebistvene spremembe ne podaljšajo trajanja avtorskih pravic na zbirki.

Nevarovane stvaritve

Bližnjica

• COM:NOP Slovenia

Poglej tudi: Commons:Unprotected works

Prečiščeni Zakon o avtorski in sorodnih pravicah iz leta 2016 določa naslednje:

• Avtorskopravno niso varovane: 1. ideje, načela, odkritja; 2. uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja; 3. ljudske književne in umetniške stvaritve..^{[12/2016 Art.9(1)]}

  Skladno s strokovno monografijo iz leta 2010 to vključuje tudi državni grb, občinske grbe, himno, urbanistične načrte, risbe prometnih znakov, skice in načrte iz vlog za patent po uradni objavi patenta ter drugo podobno gradivo, objavljeno zaradi državne jurisdikcije kot del uradnega besedila, njegova priloga ali neodvisno.

• Avtorskopravno varovani so tudi prevodi tu omenjenih del, razen če so objavljeni kot uradna besedila.^{[12/2016 Art.9(2)]}

• Nekatere fotografij, ki niso »individualne intelektualne stvaritve fotografa«, niso zavarovane. Trampuž izrecno navaja naslednje vrste slik:
  • avtomatske rutinske fotografije; posebej naštete: fotografski avtomati, posnetki z namenom zagotavljanja prometne varnosti, posnetku z namenom tehničnega varovanja objektov, meteorolške in satelitske fotografije
  • rutinske fotografije za dokumente
  • povprečne amaterske fotografije
  • rutinske fotografije za tisk

Te pa pogosto lahko postanejo avtorsko delo, kar se presoja od primera do primera.

V številnih dejanskih primerih so bile prepoznane kot avtorsko varovano delo.

Druge omejitve

V Sloveniji veljajo omejitve za:

• Objavo reprodukcij javnih arhivov. Za kakršno koli tovrstno objavo je potrebno dovoljenje arhivske ustanove.
• Uporabo državne zastave, grba in himne.

Avtorskopravne oznake

Bližnjica

• COM:TAG Slovenia

Poglej tudi: Commons:Oznake avtorskih pravic

• {{PD-Slovenia}} – ya dela, katerih avtor je umrl pred 1954 ali ki so bila objavljena pred 1954, če so anonimna (tj. dela, ki so bila v javni domeni pred uveljavitvijo novega zakona leta 1995).
• {{PD-Slovenia-exempt}} – za nevarovane stvaritve v Sloveniji (ideje, načela, odkritja; uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja; ljudske književne in umetniške stvaritve.)

Gotovina

Bližnjica

• COM:CUR Slovenia

Poglej tudi: Commons:Currency

  : Avtorske pravice na podobi tolarja in drugih opuščenih valut ter nacionalnih straneh evrskih kovancev pripadajo Banki Slovenije.

Slovenija uporablja evro od 1. januarja 2007. Za več informacij glejte COM:CRT/European Union: Currency.

De minimis

Bližnjica

• COM:DM Slovenia

Poglej tudi: Commons:De minimis

52. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah:

• »Tista objavljena dela, ki so nebistvena pritiklina glede na siceršnjo namembnost nekega predmeta, so pri izkoriščanju tega predmeta v prosti uporabi.«^{[2007 Art.52]}

52. člen je v monografiji Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem tolmačil strokovnjak za avtorsko pravo Miha Trampuž. Poudaril je naslednje vidike: delo mora biti razkrito, biti mora nebistvena pritiklina glede na drug predmet ali delo, mogoče ga mora biti poljubno zamenjati z drugim delom in je v avtorskopravnem smislu nebistveno za predmet ali delo.

Glej Commons:Deletion requests/File:Postcard of Ljubljana, Prešeren Square (3).jpg.

Svoboda panorame

Bližnjica

• COM:FOP Slovenia

Poglej tudi: Commons:Freedom of panorama

   Uporabite: {{NoFoP-Slovenia}}. Dovoljena je samo nepridobitna uporaba. Prečiščeni Zakon o avtorski in sorodnih pravicah iz leta 2016 določa naslednje:

• V prosti uporabi so dela, ki so trajno v parkih, na ulicah, na trgih ali na drugih splošno dostopnih krajih.^{[12/2016 Art.55(1)]}
• Prejšnji odstavek ne velja za tridimenzionalne reprodukcije, za uporabo v isti namen kot prvotno delo in za uporabo za doseganje gospodarske koristi.^{[12/2016 Art.55(2)]}
• Reprodukcija mora navajati vir in avtorstvo dela, če je označeno na delu.^{[12/2016 Art.55(3)]}

  za vsa dela, katerih avtorji so umrli ali so jih anonimno ali psevdonimno objavili (in so ostali anonmimni ali psevdonimni) leta 1953 ali prej.

• Druga izjema so fotografije fotografij in podobno ustvarjenih del v javnem prostoru ter fotografije del uporabne umetnosti, ki so za Zbirko sprejemljive, če je bilo prvotno (neizpeljano) delo objavljeno leta 1969 ali prej. Avtorska pravica na teh delih je v skladu z jugoslovanskim Zakonom o avtorskih pravicah trajala 25 let od objave.^{[1978 Art.84]}

Poleg avtorskih pravic omejuje uporabo reprodukcij »kulturnih spomenikov« v pridobitni namen slovenski Zakon o varstvu kulturne dediščine, ki za vsakršno uporabo podobe in imena spomenika zahteva soglasje lastnika spomenika (44. člen). Opredelitev kulturnega spomenika je naslednja (3. člen): dediščina, ki je razglašena za spomenik ali ki je vpisana v inventarno knjigo pooblaščenega muzeja. Nacionalni katalog nepremične kulturne dediščine je javno dostopen na naslovu gisportal.gov.si. Wikimedijini zbirka ni treba upoštevati slovenskega Zakona o varstvu kulturne dediščine, saj gostuje v Združenih državah Amerike. Uporabnike, ki so državljani Slovenije, opozarjamo, da so izključno sami odgovorni za kakršno koli kršitev lokalne zakonodaje.

Prag izvirnosti

Bližnjica

• COM:TOO Slovenia

Poglej tudi: Commons:Threshold of originality

Prag izvirnosti v Sloveniji je odvisen od področja ustvarjalnosti. Če je manevrski prostor mogoče ustvarjalnosti ožji, je za avtorsko varovano delo potrebne več ustvarjalnosti. V tem oziru so relevantni naslednji sodni primeri:

Uporabna umetnost:

• VSL0069492 – načrt in izvedba sedežne garniture nista dosegla praga izvirnosti.
• VS0011606 – prodajna stojnica je presegla prag izvirnosti.

Arhitektura:

• VSL00432 – avtorsko varovana so samo dela, ki pomenijo izvirno umetniško delo; sem spadajo npr. načrt obnove ljubljanskeag gradu ter novozgrajeni in (vsaj nekateri) obnovljeni deli gradu.

Logotipi:

• VSL00013281 – logotip z napisom »I Feel Slovenia« je bil prepoznan kot avtorsko varovano delo. [3]

Komentar sodišča: »Slogan in logotip, ki vsebuje tako besedne kot grafične elemente, njunega ločevanja ne dopušča. Šele sinergija besednih in grafičnih prvin opazovalcu omogoča prepoznavo celotnega sporočila avtorskega dela.«

Naslovi:

• VS07924 – naslov »Brez zavor« ne dosega praga izvirnosti.

Glej tudi

• Slovenija
• Category:License tags of Slovenia
• Category:Slovenian FOP cases
• Commons:Copyright rules by territory/European Union
• Commons:Copyright rules by territory/Yugoslavia

Sklici

Caution: The above description may be inaccurate, incomplete and/or out of date, so must be treated with caution. Before you upload a file to Wikimedia Commons you should ensure it may be used freely. Poglej tudi: Commons:Splošna zavrnitev odgovornosti