četrtek, 17. 11., NTF

Sodobna biotehnologija je že nekaj desetletij predmet burnih debat. “Mnenje” večine laične javnosti se vse prepogosto ne ozira na znanstvena dognanja in resnične probleme, temveč temelji na čustvenih in afektivnih vzgibih. Tako se ignorira mnenje znanstvene skupnosti, pozabi na potencialne emancipatorne učinke (npr. reševanje lakote in raznih bolezni) in odvrača pozornost od dejanskih preprek za realizacijo emancipatornega potenciala GSO-jev: patentov, privatizacije semen, monopolizacije vzdolž agroživilske verige in razmerij moči.

Medtem ko je laična javnost protestirala proti GSO-jem, je prišlo do tehnološke revolucije. Nove tehnologije so (še) natančnejše, varnejše in cenejše. Novi načini spreminjanja genskega koda naj bi bili celo tako drugačni, da Ameriški Food and Drug Administration (FDA) produktov teh tehnologij sploh ne obravnava kot GSO-je. Evropska Unija se še ni opredelila, vendar bo po mnogih pričakovanjih sledila vzoru ZDA. Tu se poraja vprašanje, če se sploh še da govoriti o GSO-jih, kot se jih je obravnavalo do sedaj ali je to stvar preteklosti? Na ameriškem trgu se je že pojavil prvi produkt nove dobe in sicer gobe modificirane s postopkom CRISPR/Cas9. Pri produktu je najbolj zanimivo to, da za razliko od njegovih predhodnikov ni prišel iz rok velikih korporacij, kot sta Monsanto in Syngenta, ampak iz manjšega biotehnološkega podjetja. Mar lahko upamo na osvoboditev GSO-jev iz jarma velikih multinacionalnih družb, ki tako rekoč monopolizirajo kmetijstvo? V luči teh sprememb se zdi vse bolj nujno, da GSO-je ponovno ovrednotimo.

S tem namenom v Delovnem odboru za okoljevarstvo, študentsko društvo Iskra, pripravljamo dogodek, kjer bomo sprva poskušali odgovoriti na vprašanja, čemu so ravno v debati o GSO-jih čustveni argumenti prevladali nad mnenjem znanstvene stroke, kje tičijo resnični problemi povezani z biotehnologijo in kakšna je smiselnost uporabe starih in novih tehnologij spreminjanja genskega koda v luči globalnih problemov (lakota, podnebne spremembe, ipd.). V drugem delu pa se bomo bolj podrobno posvetili novim tehnologijam (CRISPR, ZFN, ipd.), razlikovanju od prejšnih pristopov, potencialnim socio-ekonomskim posledicam in vprašanju, ali so današnji GSO-ji že preteklost?

Panelisti: - Atila Urbančič, študentsko društvo Iskra: uvodna predstavitev - dr. Marina Dermastia, Nacionalni Inštitut za Biologijo - dr. Luka Omladič, Filozofska fakulteta