Slovenščina: V naslednji debati iz cikla "Rog postaja mesto" bomo spregovorili o vprašanju razmerja med privatno in javno lastnino ter vprašanju uporabe ene in druge.

Gostje: dr. Zdravko Kobe profesor in filozof

Franček Drenovec ekonomist in ekonomski analitik

dr. Andraž Teršek profesor in ustavni pravnik

pogovor bo moderiral Blaž Kosovel

Rog postaja mesto. Formalno-pravno je tovarna Rog last Mestne občine Ljubljana, toda Rogovke in Rogovci ga že deset let uporabljamo, posedujemo, vzdržujemo in ohranjamo. Polet tega Rog ni preprosto privatna lastnina na način kot je privatna lastnina zasebno stanovanje, ampak je javna lastnina. Vse to pa pred nami odpira vprašanja razmerij med privatno in javno lastnino ter razmerij med lastnino in njeno uporabo. Kljub vse večjemu poudarku na privatni lastnini in vse manjšemu pomenu javne lastnine, pa ostaja dejstvo, da uporaba in lastništvo nista vedno popolnoma povezana, saj ima uporaba pogosto prednost pred golim lastništvom. Naj navedemo zgolj nekaj primerov: Pri najemu stanovanj ima podnajemnik pravico do bivanja, ki je lastnik stanovanja ne more enostavno kršiti, in to kljub primerom, ko najemnik ne plačuje stroškov in najemnine (denimo pravica do bivanja mladih družin). Prav tako velja pravica uporabe za zemljo: če nekdo nepretrgoma več let obdeluje zemljo, lahko zahteva, da postane njegova last. Lastnik lahko izgubi svojo lastnino, ker jo je zanemarjal, nekdo drug pa je zanjo skrbel in jo s tem kultiviral.

Kaj pa v primeru Roga? Sodišče je z začasno odredbo pritrdilo pravici uporabnikov do uporabe Roga. Ob tem pa je marsikateri »spletni komentator« zagnal vik in krik, da je to pravzaprav isto kot da bi se nekdo naselil v njegovo stanovanje. Toda, ali je to res tako preprosto, saj je vendar javna lastnina nekaj, kar zadeva mnoge, nekaj, kar zadeva naš skupni interes, in kot meščanke in meščani mesta Ljubljane imamo pravico (in nemara celo dolžnost), da se opredelimo do vprašanj rabe javne lastnine.