Slovenščina: Predavatelj dr. Primož Šterbenc je diplomiral in magistriral iz politologije - mednarodnih odnosov ter doktoriral iz sociologije religij. Delal je kot asistent na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in kot samostojni raziskovalec. Trenutno je docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem. Napisal je znanstveni monografiji "Šiiti: Geneza, doktrina in zgodovina odnosov s suniti" (2005) ter "Zahod in muslimanski svet: Akcije in reakcije" (2011), poleg tega pa tudi večje število znanstvenih in strokovnih člankov. Raziskovalno sodeluje z European Council on Foreign Relations (ECFR) in Trans-European Policy Studies Association (TEPSA). V zadnjem času se ukvarja predvsem z islamom, zgodovino in sodobnimi problemi muslimanskega sveta, odnosi med Zahodom in muslimanskim svetom, izraelsko-palestinskim konfliktom ter geostrateškimi in varnostnimi vprašanji v Evraziji in Afriki.

Opis predavanja:

Fenomena "Islamske države" ni mogoče razumeti brez poznavanja odnosov med suniti in šiiti skozi zgodovino muslimanskega sveta, socioloških značilnosti religije in posledic napada ZDA na Irak leta 2003. Slednji je sprožil ekstremno radikalizacijo dela sunitske skupnosti v Iraku, vzpostavitev "šiitskega polmeseca" in posledično reakcijo regionalnih sunitsko dominiranih držav, ter sukcesivno spiralo nezaupanja med pripadniki sunitske in šiitske veje islama v Iraku in na celotnem Bližnjem vzhodu. Vojna v Siriji je nezaupanje še dodatno okrepila, trenutno pa se položaj zaostruje v Jemnu. Rezultat vseh teh procesov je krepitev "Islamske države", položaj pa je, vsaj kratkoročno, težko rešljiv. Širši vojaški nastop ameriško-šiitsko-kurdske koalicije proti "Islamski državi" v bistvu zaostruje razmere, saj v veliki meri reproducira percepcijo arabske sunitske populacije Bližnjega vzhoda, kakršna je obstajala ob napadu na Irak leta 2003. Srednjeročno in dolgoročno gledano se vse bolj izrisuje proces fragmentacije Bližnjega vzhoda oziroma razpadanja nekdaj močnih arabskih držav po etnični in religijski črti. Nekaj upanja prinaša predvidena sklenitev dogovora med Iranom in šesterico držav o iranskem jedrskem programu, ker bi bil na tej podlagi Teheran lahko pripravljen rahljati svojo "strateško globino". Situacija je pred kratkim postala še bolj kompleksna, saj se je v regijo vmešala tudi Rusija.