Slovenščina: Posledica neokolonialne restavracije kapitalizma je masovna redukcija temeljnih socialnih in ekonomskih pravic ter spremljajoča razgradnja in odprava socialistične socialne države, kar je pripeljalo do vzpostavitve različno segmentiranih in hierarhično organiziranih kategorij izkoriščanih. Restavracija kapitalizma ima za ženske drugačne učinke kot za moške, saj med drugim temelji na ponovni repatriarhalizaciji družbe. Ta proces je neposredno povezan s prenosom odgovornosti in izdatkov povezanih z družbeno reprodukcijo, s tem pa reprodukcijo obstoječe in bodoče delovne sile, z ramen lastnikov kapitala izključno na ženske, kar lastniškim elitam omogoča povečano akumulacijo zasebnega kapitala. Posledica tega je potiskanje žensk v zasebnost doma in sicer v vlogi neplačanih in prosto razpoložljivih reproducentk ter delno ali v celoti ekonomsko odvisnih partneric, iz česar izhaja tudi predrugačenje njihovega zaposlitvenega statusa: postavljene so namreč v vlogo sekundarne delovne sile, predstavljajoč ogromni bazen rezervne armade delavk, ki je iz formalnega večinoma prestavljena v neformalni sektor. Restavracija kapitalističnih družbenih odnosov temelji na izbrisu socialistične ideje o enakosti in enakopravnosti spolov, ki je med drugim izhajala iz postavke, da je za uresničitev tega cilja neobhodno podružabljenje stroškov družbene reprodukcije. V kapitalizmu so ti pozasebljeni in individualizirani, kar je neposredno povezano z obujanjem in utrjevanjem izrazito konservativnih konstruktov spolne razlike. To je materialna realnost, ki je imanenta kapitalizmu: je neposredno vgrajena v oblikovanje družbenih struktur, s tem pa vsakodnevne realnosti običajnih ljudi, tj. njihovih načinov bivanja in praks ter v prvi vrsti obstoječih oblik zavestnosti. Dr. Lilijana Burcar je docentka na oddelku za anglistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Ukvarja se s feministično teorijo, postkolonialnimi in neokolonialnimi teorijami ter sodobno ameriško in angleško književnostjo.